asist. Miha Oražem, dr. med., specialist onkologije z radioterapijo, magister bioetike in doc. dr. Blaž Grošelj, dr. med., specialist onkologije z radioterapijo, Onkološki inštitut
V Sloveniji letno zabeležimo približno 15.000 novih primerov raka, okrog 6.000 oseb pa jih zaradi raka umre. Urogenitalni raki predstavljajo okrog 15 % vseh novoodkritih primerov (∼2.400/leto), od tega je skoraj dve tretjini raka prostate (∼1.500/leto). Med pogostejšimi sledita rak ledvice (∼370/leto) in rak mehurja (∼340/leto). Med nekoliko redkejšimi pa so rak mod (∼115/leto), rak ledvičnega meha (40/leto), rak sečevoda (∼20/leto) in rak penisa (∼ 20/leto).
Za preprečevanje in zgodnjo prepoznavo je pomembno poznavanje glavnih dejavnikov tveganja. Pri raku prostate je to starost, saj pogostnost močno narašča kasneje v življenju in je pojavnost pred 50. letom nizka. Pozornost je potrebna, če ima član ožjega sorodstva (oče ali brat) postavljeno diagnozo raka prostate pred to starostjo, kar lahko govori v prid dedni družinski obremenjenosti. Nosilstvo mutacij v genih BRCA 1 in 2, ki jih sicer poznamo zlasti v povezavi z rakom dojk in rodil, za nekajkrat poveča tveganje za razvoj raka prostate. Vplivajo tudi dejavniki, povezani z nezdravim življenjskim slogom, vendar ti še niso povsem natančno opredeljeni. Ker je rak prostate v zgodnjih stadijih asimptomatski, zgodnja prepoznava temelji na preventivnih rektalnih pregledih pri osebnem zdravniku in ob sumu na nepravilnost tudi določanju vrednosti markerja PSA. Slovenija je pred kratkim napovedala tudi postopno uvajanje presejalnega programa za zgodnje odkrivanje raka prostate.
Pri raku ledvic so dejavniki tveganja nekoliko bolje opredeljeni. Jasna je povezava večje pojavnosti pri kadilcih, bolnikih z arterijsko hipertenzijo in poklicni izpostavljenosti z nekaterimi snovmi (kadmij, azbest, naftni derivati). Neugodno vplivata tudi debelost in kronična uporaba nesteroidnih protibolečinskih zdravil. Kakor pri raku prostate je rak ledvice v zgodnjih stadijih običajno brez simptomov in so sumljive spremembe na ledvici pogosto odkrite naključno v sklopu slikovnih preiskav trebušnih organov, ki se opravijo iz drugih razlogov. Dodatna diagnostika je potrebna v primeru pojava krvavkastega urina ali bolečin v ledvenem predelu, ki se ne umirijo.
Rak mehurja najpogosteje odkrijemo po 60. letu starosti. Najpomembnejši dejavnik tveganja je kajenje. Poleg tega pa tudi poklicna izpostavljenost kemikalijam, ki se uporabljajo v kemični, lesni, usnjarski, gumarski in ladjarski industriji ter v obratih za varjenje ter izdelavo kablov in plastičnih snovi. Zaradi kroničnega vnetja negativno vplivajo tudi pogoste bakterijske okužbe sečil. V Afriki in na Bližnjem vzhodu pa zlasti okužba s parazitom Schistosoma haematobium, ki je številčno gledano drugi najpomembnejši dejavnik tveganja, takoj za kajenjem. Okužba z omenjenim parazitom sicer povzroča nekoliko drugačno histološko sliko. V zgodnjem odkrivanju je potrebna pozornost na pojav neboleče krvavitve, krvavkastega urina in včasih dolgotrajnejših simptomov, ki spominjajo na vnetje mehurja.
V nasprotju z zgoraj naštetimi raki je rak mod (testisov) bolezen mlajših moških, ki se najpogosteje pojavlja v starostnem obdobju 20–40 let. Med dejavnike tveganja spadajo kriptorhizem (nespuščeni testisi), družinska obremenitev in že preboleli rak mod, v literaturi pa se omenjajo tudi hormonski motilci, ki porušijo hormonsko ravnovesje, potrebno za normalen razvoj spolovil. Preventivno lahko v otroštvu ukrepamo s kirurško korekcijo kriptorhizma. V zgodnjem odkrivanju je vsem moškim močno svetovano redno samopregledovanje mod. Dodatna diagnostika je potrebna v primeru odkritja neboleče zatrdline, hitro rastoče spremembe na modu ali spremembi velikosti moda in občutku neugodja v dimljah.
Splošno gledano so v preventivi pomembni ukrepi za ohranjanje zdravja, izogibanje nezdravim prehranskim in drugim razvadam. Ko pa ima bolnik katerokoli težavo, naj se čimprej obrne na osebnega zdravnika. Ključni nasveti so v dvanajstih točkah lepo povzeti v Evropskem kodeksu proti raku.