Mag. Franc Hočevar se je rodil 4. 7. 1946 v Gornjih Jesenicah. Izobrazbo si je pridobil v okviru srednje zobotehniške šole v Ljubljani, pedagoške akademije v Ljubljani, Visoke defektološke šole na Univerzi v Zagrebu ter na Ekonomski fakulteti v Ljubljani (specializacija iz managementa ter kasneje še magisterij). Od decembra 1970 do septembra 1973 je predsedoval Zvezi mladine Slovenije, vodil študijsko raziskovalni center in center mladinskih klubov, za tem je do septembra 1978 opravljal delo sekretarja sveta za zdravstvo in socialno varstvo v Socialistični zvezi Republiška konferenca, od oktobra 1978 do aprila 1984 je deloval kot namestnik predsednika Republiškega komiteja za zdravstvo in socialno varstvo, nato pa do marca 2004 prevzel vodenje Inštituta za rehabilitacijo. Od leta 1999 do 2002 je bil tudi svetovalec predsednika RS, Milana Kučana. Z marcem 2004 je postal generalni direktor Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, to delo je opravljal do septembra 2005, za tem pa se je zaposlil kot svetovalec direktorja Inštituta za rehabilitacijo. Od decembra leta 2007 dalje je bil svetovalec takratnega predsednika RS, dr. Danila Türka, za zdravstveno in socialno varstvo ter humanitarna vprašanja. Upokojil se je leta 2012.
Mag. Hočevar je s svojim zglednim delom prispeval k širjenju in ohranjanju družbene odgovornosti v Sloveniji ter s tem posredno pomagal ozaveščati slovensko javnost. Kandidat je prav tako od začetka projekta deloval kot predsednik Ocenjevalne komisije za podelitev Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS (štiri leta v času predsedovanja predsednika dr. Danila Turka), s čimer je znatno pripomogel h krepitvi strokovnosti in javne podobe nagrade in s tem k njeni uveljavitvi v slovenskem prostoru. V svojem dolgoletnem strokovnem delu si je vse skozi prizadeval za družbeno odgovorno delovanje na vseh področjih, zlasti pri razvoju mladih (ZPM, Z glavo na zabavo ipd.). Vseskozi spodbuja medgeneracijsko sodelovanje in z velikim zavedanjem o pomenu družbene odgovornosti širi duh le-te na vsa področja, kjer deluje.
Najljubši so mu projekti po načelu botrstva. Tako prek rotarijcev zbere denar za zdravljenje kosovske begunke. Deklici z desetimi operacijami za 15 centimetrov podaljšajo nogo in ji omogočijo normalno življenje. Nato se loti zbiranja denarja za albansko dekle, ki je zaradi mine brez obeh nog in dela roke. S pomočjo donatorjev ji omogoči nakup računalnika, zasebno mentorico in prevoz v šolo. Za humanitarno delo prejme častni znak Republike Slovenije. Trenutno odhaja v Gano, kjer je boter afriškemu dečku. Plačuje mu šolnino, nabavlja obleke, knjige in druge potrebščine. Bil je predsednik organizacijskih odborov mnogih športnih dogodkov invalidov na državni in evropski ravni. Prostovoljec je že vse življenje in je eden redkih, ki je tudi teoretično utemeljil prostovoljstvo in veliko prispeval k razvoju ideje socialnega podjetništva. Kot predavatelj se je odlikoval kot odličen razlagalec vsebin s področij socialne patologije, managementa, prostovoljstva in humanitarnih dejavnosti.
Kljub upokojitvi ostaja še naprej zvest prostovoljec, predavatelj in boter mnogim. Bil je tudi predavatelj na Fakulteti za zdravstvene vede v Mariboru in na Ekonomski fakulteti v Ljubljani za področje prostovoljstva. Sedaj piše knjige (monografijo o 60-letnici URI Soča) in prostovoljno pomaga pri drugih projektih in aktivnostih Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Soča. Spodbuja mlade ter druge generacije na različne možne načine za aktivno državljanstvo, prostovoljstvo, humanitarnost, razvoj družbene odgovornosti ipd.